Takole polna daril, čestitk in sladkarij je izgledala moja mala mizica po praznovanju RD-ja. Najprej en velik HVALA za vsa vaša voščila preko mailov, facebooka, sms-ev, klicev, preko dobre stare pošte ali pa telepatsko:). Res ste mi polepšali dan!Ker vas verjetno zanima, kako sem preživela rojstni dan, je tukaj nekaj fotk iz zabave v moji ekstra veliki sobici. Poskus: "Koliko ljudi se lahko zbaše vanjo?", je bil neverjetno uspešen, število pa se je ustavilo nekje med 15 in 20:D Lahko si predstavljate, da nismo ravno plesali... No, sva pa zato jaz in Matevž vse ostale naučila, kaj so to "slammerji", kar sem potem naslednje jutro malo obžalovala. Po izpraznitvi zalog smo se odpeljali na drugi konec mesta, ker je v treh WG-jih (Wohngemeinschaften) potekala Erasmus zabava.
Malo kasneje kot običajno, sem se naslednje jutro pridružila sošolcem na tečaju in dobila super čestitko. Potem so me posadili na stol, mi zapeli nemško pesem (pozabila kako gre) in ob vsakem vzkliku "hoch", so me vsi fantje s stolom vred dvignili v zrak! Baje nemški običaj, ki pa se je meni zdel, glede na to, da imamo le tri fante, dokaj grozljiva izkušnja.
Vikend sem preživela z družino, dobila torto, svoje staro kolo, ogromno hrane ter kuhinjsko ploščo, tako da sem sedaj za nekaj časa preskrbljena.
Evo in še slikovno gradivo:
Začuda je v Heidelbergu nemogoče dobiti navadno torto, tako da so mi namesto nje prinesli pecivo.
Moje sošolke: Hsin-Yu (Tajvan), Paola (Italija), Chiara (Italija), jaz, Helene (Francija) in Claire (Anglija)
Malo kasneje kot običajno, sem se naslednje jutro pridružila sošolcem na tečaju in dobila super čestitko. Potem so me posadili na stol, mi zapeli nemško pesem (pozabila kako gre) in ob vsakem vzkliku "hoch", so me vsi fantje s stolom vred dvignili v zrak! Baje nemški običaj, ki pa se je meni zdel, glede na to, da imamo le tri fante, dokaj grozljiva izkušnja.
Vikend sem preživela z družino, dobila torto, svoje staro kolo, ogromno hrane ter kuhinjsko ploščo, tako da sem sedaj za nekaj časa preskrbljena.
Evo in še slikovno gradivo:
Začuda je v Heidelbergu nemogoče dobiti navadno torto, tako da so mi namesto nje prinesli pecivo.
Moje sošolke: Hsin-Yu (Tajvan), Paola (Italija), Chiara (Italija), jaz, Helene (Francija) in Claire (Anglija)
Espen (Norveška) in Matevž
Moj razred - MIId: Lehrerin Christiane, Helene, Paola, Maksim (Ukrajina), Courtney (Avstralija), Claire, Bogi (Romunija), Adil (Maroko), Chiara, Loay (Savdska Arabija), jaz in Marta (Poljska) ter Hsin-Yu
6 komentarjev:
Mmmm, it looks yummy. Sploh pa zdej, k z Nežo že uradno loh jeva vso čokolado, sladice, peciva, ipd. :D :D
wiii za kuhalno ploščo;) ajaa, a je bla med darili torbica iz Zelolepo.. :P
jaaaaaaaaa tudi torbica iz lepo lepo je bila zraven, tko da zdej frajarim po heidelbergu:D
hej sej res mojca, katera je pa potem izgubila stavo??
u kok je lepa torbica, k da bi bla iz zelolepoja=)
zadnja leta maš pa precej zanimive rojstne dni ane=) po turški poročni obleki, dvigajoči stol=) kok sm ti fouž=P
cisto pozabila na burso. sej res!!! pa taka lepa obleka je bila;)
Ni nobena zgubila, obe sva zmagali. Sam zdej tok pojeva sladkarij, da je še za ceu un mesec nazaj. :)
Objavite komentar