VERRÜCKTE ERSTE TAGE

Za blog, ki ga pravkar berete, je kriva Pina, zato ne odgovarjam za številne slovnične napake in razna čreva, ki jih boste lahko prebrali v tem letu:D Se bom pa maksimalno potrudila in čim bolj ažurno beležila vso dogajanje na 10-mesečni izmenjavi v Heidelbergu.

Da je vsak začetek naporen, vemo vsi, če pa se moraš poleg tega soočati še s sporazumevanjem v tujem jeziku, s presenečenjem ob vstopu v študentsko sobo v kateri so prej živeli pujsi, z dejstvom, da nimaš interneta in da boš moral nanj čakati približno 4 tedne, pa je celotna situacija še bolj naporna in utrujajoča. Razne imatrikulacije, registracije in prijave začasnega bivališča, vrste pred uradom za tuje študente, urejanje zdravstvenega zavarovanja, odpiranje nemškega bančnega računa, iskanje najboljšega internetnega ponudnika in ugodnih prepaid telefonskih kartic so glavne stvari, ki so me zaposljevale pretekle tri dni.

Enako zbegano se počuti tudi preostalih 5.400 tujih študentov, ki vsako leto obiščejo mesto Heidelberg, ki je poleg največjega soda za shranjevanje vina, znano po eni od najstarejših univerz v Evropi, t.j. Ruprecht-Karls-Universität, ki je bila ustanovljena leta 1386 in na kateri se izobražuje preko 27.000 študentov. Da gre za univerzitetno mesto, čutiš na vsakem koraku. Kamorkoli pogledaš, naletiš na skupino mladih, ki zbegano pogledujejo na zemljevid in se sporazumeva v mešanici nemščine in angleščine, kar občasno pospremi še z zanimivim kriljenjem z rokami. Prav tako je mesto prepredeno z različnimi fakultetami in instituti, Studenten-wohnheimi, 4 menzami, knjižnicami, majhnimi trgovinicami, knjigarnami, cd-shopi, internet caffe-ji, kinodvoranami, restavracijami s celega sveta in bari, kjer so cene dokaj prilagojene študentskim žepom.

Ni se težko zaljubiti v mesto, ki praktično diha s študenti... No, vsaj jaz sem se:D

Bis bald!!!