Za tale "krajši" premor je delno kriv začetek faksa, ki je bil, zaradi usklajevanja urnikov, obiskovanj povprečno treh predavanj na dan, grbančenja čela in napenjanja možganov pri pisanju zapiskov, sestavljanja Learning Agreementa, iskanja literature in poceni kopirnic, začetka tečaja nemščine, dokaj stresen. Panika ob ugotovitvi, da lahko razumem le dobro polovico spredavane snovi, pa se je tudi polegla ob trditvi enega od profesorjev, da bomo Erasmus študentje deležni bolj freundlichen Noten:D
No, in da ne pozabim glavnega vzroka! Rdečo nit prejšnjega tedna, POTOVATI, je začrtal večerni sms s povabilom o nočnem obisku Frankfurta. In smo šli! Štirje Slovenci: Uroš, Tomaž, Eneja in jaz na večerni sprehod po praznih ulicah finančne prestolnice, si nahitro ogledali tistih nekaj turističnih znamenitosti, muzeji so bili žal ob 1h ponoči zaprti:), se slikali pred vhodom v borzo in končno pustili Tomaža v njegovem novem stanovanju.
V torek je bilo seveda samoumevno, da se morajo izleti nadaljevati. Tokrat smo se na pot odpravile Brina, Jelena in jaz in se po treh urah vožnje z vsemi mogočimi regionalnimi vlaki znašle v prečudovitem univerzitetnem mestu - Tübingen. Tako kot Heidelberg leži tudi Tübingen ob reki Neckar, in sicer južneje od Stuttgarta. Pisane hiše, okusno urejeni cvetlični aranžmaji, ogromno študentov, otok sredi reke z veličastnim drevoredom platan, grad s pogledom na Altstadt, stare lesene hiše, rečni kanali, ki se vijejo skozi ozke uličice, pešpot ob reki in veličastna mestna hiša so le ene izmed stvari, ki Tübingenu dajejo dušo. Me smo se v mesto zaljubile na prvi pogled, naslednje pol ure vzdihovale oooooooooo, uuuuuuu, uuuaaauuuuuu, posnele občutno preveč slik, pregledale vsako najmanjšo ulico, našle mesto, kjer naj bi Goethe bruhal:), nekaj časa posedele v lokalni prodajalni kebaba, (v bistvu nam je bilo tako všeč, da smo ostale skoraj 2 uri in so nam potem postregli še s čajem) se nastavljale soncu v mestnem parku, si na koncu privoščile še sladoled (ena izmed stvari, ki je tu cenejša kot doma, le 80 centov) in se proti večeru odpravile domov.
No, in da ne pozabim glavnega vzroka! Rdečo nit prejšnjega tedna, POTOVATI, je začrtal večerni sms s povabilom o nočnem obisku Frankfurta. In smo šli! Štirje Slovenci: Uroš, Tomaž, Eneja in jaz na večerni sprehod po praznih ulicah finančne prestolnice, si nahitro ogledali tistih nekaj turističnih znamenitosti, muzeji so bili žal ob 1h ponoči zaprti:), se slikali pred vhodom v borzo in končno pustili Tomaža v njegovem novem stanovanju.
V torek je bilo seveda samoumevno, da se morajo izleti nadaljevati. Tokrat smo se na pot odpravile Brina, Jelena in jaz in se po treh urah vožnje z vsemi mogočimi regionalnimi vlaki znašle v prečudovitem univerzitetnem mestu - Tübingen. Tako kot Heidelberg leži tudi Tübingen ob reki Neckar, in sicer južneje od Stuttgarta. Pisane hiše, okusno urejeni cvetlični aranžmaji, ogromno študentov, otok sredi reke z veličastnim drevoredom platan, grad s pogledom na Altstadt, stare lesene hiše, rečni kanali, ki se vijejo skozi ozke uličice, pešpot ob reki in veličastna mestna hiša so le ene izmed stvari, ki Tübingenu dajejo dušo. Me smo se v mesto zaljubile na prvi pogled, naslednje pol ure vzdihovale oooooooooo, uuuuuuu, uuuaaauuuuuu, posnele občutno preveč slik, pregledale vsako najmanjšo ulico, našle mesto, kjer naj bi Goethe bruhal:), nekaj časa posedele v lokalni prodajalni kebaba, (v bistvu nam je bilo tako všeč, da smo ostale skoraj 2 uri in so nam potem postregli še s čajem) se nastavljale soncu v mestnem parku, si na koncu privoščile še sladoled (ena izmed stvari, ki je tu cenejša kot doma, le 80 centov) in se proti večeru odpravile domov.
Prvi pogled na stari del mesta
Znan prizor?? :)
Glavni trg
V četrek se je naša odprava povečala na 7 članov. Tokrat je bil na vrsti Stuttgart oz. mesto Mercedes-Benza in malo manj znanega beerfestivala. Vsekakor pa to ni vse, kar ponuja Stuttgart. Mi smo se najprej na turističnih informacijah oborožili z zemljevidi in nato sledili rdeče zarisani poti, ki nas je (sicer malo nelogično in po ovinkih, samo če je tako narisano, je temu pač treba slepo slediti) peljala skozi kraljeve parke do mestnega gledališča, čez grajski trg s pogledom na stari in novi grad, preko nakupovalne ulice do Schillerplatza in do res okusno prenovljene gotske cerkve, skozi mamljive vonjave tržnice do mestne hiše in nato še v mestno galerijo. Na žalost smo imeli čas le za obisk stalne zbirke, se pa do konca januarja definitivno vrnemo na ogled razstave Matissa.
Oboroženi z zemljevidi, vodiči in fotoaparati
Mestna hiša
Teden izletov sem zaključila z organizirano ekskurzijo v Freiburg in Schwarzwald v režiji AAA (Akademisches Auslandsamta). V soboto je bil eden najlepših jesenskih dni in torej kot nalašč za ogled najtoplejšega mesta v Nemčiji. Freiburg je poleg navedenega tudi idealno izhodišče za ogled in raziskovanje Schwarzwalda ter drugo najstarejše in eno največjih univerzitetnih mest v Nemčiji. Največja značilnost so prav gotovo kanali vode speljani po celem mestu, ki se na določenih mestih povečajo v prava mala jezera. Tu je nekaj časa preživel tudi Erazem Rotterdam, pohvalijo pa se lahko z ogromnim samostanom in nasploh prijetno atmosfero.
Ostanek starih mestnih vrat
V ozadju se vidi kanal, ki pa je na žalost prazen. Tega ni znal razložiti niti naš veleumni vodič!
Popoldne smo si pogledali še muzej na prostem, ki prikazuje življenje v Schwarzwaldu (kmetije torej). Midve z Brino sva si ga raje pogledali sami, ker je imel naš vodič izjemno rad dolgovezne razlage vsakih najmanjših podrobnosti.
In zaključek? Ga ni. Potovanja se nadaljujejo, upam da v čim večjem številu:). Jutri potujem ponovno v Frankfurt, tako da reportaža sledi v kratkem!
Oboroženi z zemljevidi, vodiči in fotoaparati
Mestna hiša
Teden izletov sem zaključila z organizirano ekskurzijo v Freiburg in Schwarzwald v režiji AAA (Akademisches Auslandsamta). V soboto je bil eden najlepših jesenskih dni in torej kot nalašč za ogled najtoplejšega mesta v Nemčiji. Freiburg je poleg navedenega tudi idealno izhodišče za ogled in raziskovanje Schwarzwalda ter drugo najstarejše in eno največjih univerzitetnih mest v Nemčiji. Največja značilnost so prav gotovo kanali vode speljani po celem mestu, ki se na določenih mestih povečajo v prava mala jezera. Tu je nekaj časa preživel tudi Erazem Rotterdam, pohvalijo pa se lahko z ogromnim samostanom in nasploh prijetno atmosfero.
Ostanek starih mestnih vrat
V ozadju se vidi kanal, ki pa je na žalost prazen. Tega ni znal razložiti niti naš veleumni vodič!
Popoldne smo si pogledali še muzej na prostem, ki prikazuje življenje v Schwarzwaldu (kmetije torej). Midve z Brino sva si ga raje pogledali sami, ker je imel naš vodič izjemno rad dolgovezne razlage vsakih najmanjših podrobnosti.
In zaključek? Ga ni. Potovanja se nadaljujejo, upam da v čim večjem številu:). Jutri potujem ponovno v Frankfurt, tako da reportaža sledi v kratkem!
3 komentarji:
Vaaaaaa ke super!
Pridno zbiraj vtise in glej, da jih vsaj nekaj pridno preliješ tudi v slikovno-besedno obliko.
Skrajno lepo potuj! :)
rees lepo:)se veselim že naslednjih potopiscev.. ;)
Znan pogled? Ja, in to predvsem na prvi fotki - star del mesteca, ki je očitno, vsaj na tej fotki, močno močno podoben staremu delu Ljubljane ob Ljubljanici. Se kdo strinja?
Objavite komentar