Buchmesse

Največji knjižni sejem na svetu se vsak oktober naseli v ogromne hale frankfurtskega sejma in v petih dneh postreže z vsem kar je svet knjig doumel preteklo leto. Zadnje dva dni sejem končno odpre vrata tudi širši publiki. Glede na to, da je Frankfurt oddaljen le dobro uro vožnje z vlakom, je bil naš obisk seveda neizogibna nujnost.

Profesionalno vodstvo je prevzel Pin Chao in nam vsem interesentom poslal mail s programom - odhodi vlakov, urnik ogleda sejma:) in znamenitosti Frankfurta. Aritokratska odločitev, da gremo že nekaj čez sedmo uro zjutraj, se je nenazadnje izkazala za izredno modro, kar smo ugotovili takoj, ko smo se z zadnjimi močmi zbasali v neživljenjsko polno podzemno železnico. Naša vprašanja, na kateri postaji moramo izstopiti, so seveda izpadla skrajno neumna, saj je bila nepregeldna reka ljudi namenjena v isto smer. Torej smo se prepustili, da nas je ponesla po tekočih stopnicah do enega izmed vhodov in v notranjost knjižnega raja.

Kmalu nam je postalo jasno, da nas vseh sedem ne bo moralo ostati skupaj, zato smo se razbili v dve skupini: slovensko-grško navezo (jaz, Brina, Eneja in Michael) in tajvansko-ameriško ter se odločili, da se raje dobimo na kosilu. Več kot deset ogromnih razstavnih prostorov pomeni, da si je pač nemogoče pogledati vse v enem dnevu. Najprej smo se sprehodili med stojnicami mednarodnih založnikov, seveda našli tudi slovensko, nabrali nekaj promocijskega programa in poklepetali s predstavniki. Slovenska gosta sta bila to leto Boris Pahor in Milan Dekleva, ki je imel kasneje tudi predavanje.

Ogled strokovne literature nas je kar malo razočaral, vsaj kar se tiče pravnega področja, zato smo se raje preselili v spodnje prostore z literaturo. Presenečeni nad tem, da se ne da ničesar kupiti (prodaja knjig poteka le zadnji dan), smo se nato podali mimo neštetih založnikov, postali ob dobrih knjigah, ob kakšen znanem avtorju, ki je podpisoval/a svojo novo knjigo, se sprehodili skozi razstavo o izdelavi in tiskanju papirja, z zanimanjem pregledali obsežno zbirko zvočnih knjig, sem in tja naleteli na kakšno predavanje, pogovor ali branje knjig, pridno nabirali propagandni material in se mastili s ponujenimi sladkarijami.

Letošnja častna gostja sejma je bila Turčija, kateri je bil posvečen razstavni prostor v osrednji zgradbi - forumu. V pritljičju so postregli z razstavo o turški kinematografiji ter vsak dan predvajali najboljše od turških filmov, zgoraj pa z zbirko najpomembnejših turških knjig. Neprestano so se odvijala tudi številna predavanja na temo turške literature, integracije Turčije v EU, gospodarskih razmer, pa o zagotavljanju človekovih pravicah in pravic manjšin...

Totalno izmučeni od množice ljudi, s pajčevinami v trebuhih in z bolečinami v nogah smo se odločili, da je vsega občutno preveč za en dan in odšli v Frankfurt, kjer sem si po celem dnevu med knjigami končno lahko tudi eno kupila!