Köln here we come!

Sobotni izleti z AAA so sedaj postali že stalnica. Ne samo, da so idealna priložnost, za spoznavanje novih ljudi, so tudi daleč najbolj ugodna možnost, da si lahko pogledaš mesta v bližnji okolici Heidelberga.

Ta vikend smo se na pot odpravili v nedeljo, in sicer še kar življenjsko uro:) Kar sledi pa je kratko poročilo...

7.00 VSTAJANJE: Po skrajno neprijetnem kričanju dveh mobitelov in ene budilke se končno zbudim. Preventivno potrkam še na Charlottina vrata.

7.30 AVTOBUS: Z napol priprtimi očmi se trudimo ostati budne in se čudimo, da nam je očitno prvič uspelo, da ni nobena od nas zaspala.

7.40 KAVA: Najbolj neprijeten del poti je čakanje na odhod avtobusa na strupenem mrazu. Rešitev: bližnja pekarna v kateri se stiskamo, medtem ko čakamo, da pride naš avtobus in da Charlotte popije svojo kavo.

8.25 ODHOD: Končno se odpeljemo z Bismarkplatza - tokrat je za kasnejši odhod kriv naš vodič, ki si je očitno pozabil vklopiti budilko.

11.30 KÖLN: Prvi pogled skozi okno je čudovit: peščica mostov, ki se raztezajo čez širok in mogočen Ren, v ozadju pa ena najbolj znanih katedral... Sledi sprehod skozi četrto največje nemško mesto ob spremljavi našega neutrudnega vodiča. Šele sedaj spoznamo, zakaj je kljub nagravžno nizkih temperaturah neubčutljiv na mraz - hja prisrčnica dela svoje;) Naslednji dve in pol uri se igramo kitajske turiste in poslikamo praktično vsak kamen. Najprej katedralo, pa nato Fischmarkt, rečno strugo, Ludwig Museum in še nekaj drugih, romanske cerkve, barvite ulice, spomenik pustnemu karnevalu (Köln je znan po največjem pustnem festivalu v Nemčiji, ki traja kar 6 dni), Stari trg, mestno hišo...

14.00 PROSTO: Ko se pogrejemo v eni od romanskih cerkev, s Charlotte in Jeleno naredimo načrt za preostalo popoldne. Najprej pa seveda hrana:) Glede na časovno stisko se tokrat zadovoljimo z McDonaldsom in prekinemo našo tradicijo kebap kioskov.

15.00 KATEDRALA: Po dolgem, napornem in na trenutke klavstrofobičnem vzponu lovimo sapo na vrhu 2. najvišje katedrale v Nemčiji (157,38 m = 500 stopnic).

15.30 MUZEJ ČOKOLADE: Odločitev katerega od muzejev si bomo pogledale, je bila čisto enostavna:))

17.00 KÖLSCH: Je jezik, ki ga govorijo v Kölnu in okolici, je vrsta piva in je način življenja. Me smo se prepričale o njegovem drugem pomenu.

17.30 ODHOD: Seveda je bilo časa premalo, da bi si lahko pogledali vse, kar bi si želeli. Vseeno pa smo preživeli super dan! Trdno odločeni, da se ponovno vrnemo, smo zapustili zasneženi Köln.