Geburtstagsparty

Takole polna daril, čestitk in sladkarij je izgledala moja mala mizica po praznovanju RD-ja. Najprej en velik HVALA za vsa vaša voščila preko mailov, facebooka, sms-ev, klicev, preko dobre stare pošte ali pa telepatsko:). Res ste mi polepšali dan!

Ker vas verjetno zanima, kako sem preživela rojstni dan, je tukaj nekaj fotk iz zabave v moji ekstra veliki sobici. Poskus: "Koliko ljudi se lahko zbaše vanjo?", je bil neverjetno uspešen, število pa se je ustavilo nekje med 15 in 20:D Lahko si predstavljate, da nismo ravno plesali... No, sva pa zato jaz in Matevž vse ostale naučila, kaj so to "slammerji", kar sem potem naslednje jutro malo obžalovala. Po izpraznitvi zalog smo se odpeljali na drugi konec mesta, ker je v treh WG-jih (Wohngemeinschaften) potekala Erasmus zabava.

Malo kasneje kot običajno, sem se naslednje jutro pridružila sošolcem na tečaju in dobila super čestitko. Potem so me posadili na stol, mi zapeli nemško pesem (pozabila kako gre) in ob vsakem vzkliku "hoch", so me vsi fantje s stolom vred dvignili v zrak! Baje nemški običaj, ki pa se je meni zdel, glede na to, da imamo le tri fante, dokaj grozljiva izkušnja.

Vikend sem preživela z družino, dobila torto, svoje staro kolo, ogromno hrane ter kuhinjsko ploščo, tako da sem sedaj za nekaj časa preskrbljena.

Evo in še slikovno gradivo:

Začuda je v Heidelbergu nemogoče dobiti navadno torto, tako da so mi namesto nje prinesli pecivo.


Moje sošolke: Hsin-Yu (Tajvan), Paola (Italija), Chiara (Italija), jaz, Helene (Francija) in Claire (Anglija)

Espen (Norveška) in Matevž


Moj razred - MIId: Lehrerin Christiane, Helene, Paola, Maksim (Ukrajina), Courtney (Avstralija), Claire, Bogi (Romunija), Adil (Maroko), Chiara, Loay (Savdska Arabija), jaz in Marta (Poljska) ter Hsin-Yu

Ela, Alles gute zum Geburtstag!

Predrzno izbrabljamo administratorske pravice, da Eli tudi v njenem spletišču zavriskamo glasen "Vse najboljše" in ji v imenu širšega bralstva zaželimo kar najlepše leto v nemških logih.

Draga Ela, svoji številčno poetični obletnici prijetno (in konkretno) nazdravi v novem mednarodnem prijateljskem krogu, drugo leto pa se le vrni, da elektronsko zdravljico skupaj ponesemo v oprijemljivejše agregatno stanje!

Prijatelji

Ich lerne, Du lernst, er/sie/es lernt… Deutsch

Ker študij prava ni sestavljen iz številk, neznank, enačb, ter zanj prav tako še nihče ni izumil kakšne super matrike, se bom pri razumevanju tekstov morala zanesti zgolj na moje skromno gimnazijsko znanje nemščine, ki sestoji predvsem iz lekcij o naročanju hrane, kupovanju obleke, rezervaciji počitnic, nemških subkullturah in uličnih umetnikih (vsi tisti, ki ste 4 leta delali po Themen Neu, veste o čem govorim:)).

Da bi se strah in panika polegla, sem se vpisala v enomesečni pripravljalni tečaj nemščine. Iz tega razloga se sedaj vsak dan ob sedmih skobacam iz tople postelje ter od 8.30 do 13.00 s preostalimi "sotrpini" odkrivam lepote nemške slovnice in besedišča. Začetni elan in navdušenje ob prvih vidnih napredkih, sta kmalu poniknila ob poglobitvi znanja Präterituma, Perfekta, Passiva, Konjuktiva II., nominalizacije ter rekcije glagolov. Skratka nečesa, zaradi česar sem sedaj 100%, da moja nemščina ne bo nikoli presegla ravni povprečnega prodajalca kebaba.

Ne glede na moje mešane občutke in dvome, je tečaj definitivno eden boljših, kar sem jih kdaj obiskovala. Duhomorno učenje gramatike in pregledovanje domače naloge obe profesorici izkoristita za podajanje novega besedišča ali učenje nemških pregovorov, preostali čas pa zapolnita z igranjem igric, iskanjem aktualnih novic po časopisih in pisanjem TV-dnevnika, gledanjem filmov, poslušanjem pesmi… Poleg rednega programa nam v popoldnevih nudijo še literaturni in filmski seminar ter občasne koncerte nemške klasične glasbe, kar s pridom izkoriščam za poglobitev svojega znanja in seveda spoznavanje novih študentov. Teh je ta termin res ogromno, vseh skupaj nas je baje čez 270!!! Prav zanimivo je tako med odmorom opazovati skupine Italijanov, Špancev, Norvežanov, Belgijcev, Francozev, Poljakov, Ukrajincev, Angležev, Američanov, Japoncev, Maročanov, Avstralcev in drugih, kako med sabo navdušeno klepetajo v polomljeni nemščini in pridno uporabljajo pred kratkim naučeno besedišče ter že vsem dobro poznane besede: tschuss, bis bald, sehr komisch, super…

Neckarwiese

Da skozi Heidelberg teče reka, sem vedela že prej, čeprav se njenega imena nisem mogla nikakor zapomniti. Odkar sem tukaj, to ni več problem, saj je namreč reka Nekar središče vsega dogajanja in pravi raj za vse tiste, ki potrebujejo počitek in oddih od hektičnega življenjskega ritma.

Vsako popoldne se na travnate bregove reke odpravijo družine, pari, predvsem pa študentje (torej mi) in nato preostanek dneva preležijo v travi ob na hitro sproviziranem pikniku brez žara, saj le-tega ni več mogoče kupiti, ker je baje sezona piknikov že mimo.

Poleg poležavanja v travi, reka in njena obala ponujata tudi številne druge alternative. Ribolov, veslanje, jogging ter hoja po urejeni sprehajalni stezi, metanje frizbija, igranje odbojke ali nogometa so le ene od njih.

Mein neues Zimmer

Mojo sobo na Partizanski je za eno leto nadomestila 11m² velika rezidenca v sedmem nadstropju na Bonhoeferstrasse 13, v eni od stanovanjskih stolpnic SRH Holding v zahodnem delu Heidelberga z imenom Wieblingen.

Razočaranje ob novici, da nisem uspela dobiti sobe v enem od študentskih domov v centru, se je še stopnjevalo, ko sem tik pred odhodom izvedela, da si bom kopalnico delila z ostalimi v moji etaži, da ni internetne povezave in da kuhinja na žalost ni na razpolago. Še sreča, da sem brezvezno paničarjenje odložila do prihoda v Nemčijo. Doma se namreč vse sliši 100x huje, kot se potem dejansko izkaže!

Oddaljenost od starega dela mesta sploh ni problem, saj so avtobusne povezave še kar pogoste (no, razen če greš ven med tednomJ), poleg tega pa malo rekreacije v obliki pol-urne hoje tudi ne škodi. Prednost bivanja na obrobju mesta je prav gotovo nižja cena najemnine... no in seveda narava. V bližini teče reka Neckar ob njenih bregovih pa se vije sprehajalna pot, ki vodi prav do centra mesta. Skupna kopalnica je ekstremno čista, če upoštevaš število ljudi, ki jo uporablja, v sobi pa imam celo umivalnik. Internet sem prav tako že naročila in ga dobim enkrat konec meseca. Največja pomankljivost je le odsotnost kuhinje, ampak sem se tudi na to že navadila. Med tednom se tako ali tako cele dneve zadržujem nekje v centru tako kot velika večina študentov. Tam pa se nahajajo približno 4 menze z veliko izbiro kosil, za katera je treba odšteti zgolj 3 do 5 EUR. Torej manj, kot če bi morala kuhati sama.

S pomočjo daril, ki sem jih dobila pred odhodom, trgovine Vse po 1€, ki sem jo našla na Hauptstrasse, oh in sploh hude IKEE ter celovikendske (ta beseda verjetno ne obstaja, pa vseeno) čistilne akcije je soba koncno postala moja!

Rezultati so vidni na spodnjih slikah:

Prej in...

potem

Pa se razgled z mojega okna

Kneipentour oz. ogled lokalnih oštarij (vsaj tako piše v slovarju)

Uvod v nočno življenje v Heidelbergu sem skupaj s sosedo iz Norveške in skupino italijanskih študentov fizike napravila že v ponedeljek zvečer, kar je seveda pustilo določene posledice v obliki primankljaja spanja čez celotni teden... Kljub temu smo včeraj, skupaj z ostalimi Erasmus študenti, okupirali skoraj vse bare na Unter Strasse in z veseljem ugotovili (eni bolj, drugi manj), da so cene piva in ostalih pijač dokaj dostopne študentskim žepom:D

In še nekaj fotk...

VERRÜCKTE ERSTE TAGE

Za blog, ki ga pravkar berete, je kriva Pina, zato ne odgovarjam za številne slovnične napake in razna čreva, ki jih boste lahko prebrali v tem letu:D Se bom pa maksimalno potrudila in čim bolj ažurno beležila vso dogajanje na 10-mesečni izmenjavi v Heidelbergu.

Da je vsak začetek naporen, vemo vsi, če pa se moraš poleg tega soočati še s sporazumevanjem v tujem jeziku, s presenečenjem ob vstopu v študentsko sobo v kateri so prej živeli pujsi, z dejstvom, da nimaš interneta in da boš moral nanj čakati približno 4 tedne, pa je celotna situacija še bolj naporna in utrujajoča. Razne imatrikulacije, registracije in prijave začasnega bivališča, vrste pred uradom za tuje študente, urejanje zdravstvenega zavarovanja, odpiranje nemškega bančnega računa, iskanje najboljšega internetnega ponudnika in ugodnih prepaid telefonskih kartic so glavne stvari, ki so me zaposljevale pretekle tri dni.

Enako zbegano se počuti tudi preostalih 5.400 tujih študentov, ki vsako leto obiščejo mesto Heidelberg, ki je poleg največjega soda za shranjevanje vina, znano po eni od najstarejših univerz v Evropi, t.j. Ruprecht-Karls-Universität, ki je bila ustanovljena leta 1386 in na kateri se izobražuje preko 27.000 študentov. Da gre za univerzitetno mesto, čutiš na vsakem koraku. Kamorkoli pogledaš, naletiš na skupino mladih, ki zbegano pogledujejo na zemljevid in se sporazumeva v mešanici nemščine in angleščine, kar občasno pospremi še z zanimivim kriljenjem z rokami. Prav tako je mesto prepredeno z različnimi fakultetami in instituti, Studenten-wohnheimi, 4 menzami, knjižnicami, majhnimi trgovinicami, knjigarnami, cd-shopi, internet caffe-ji, kinodvoranami, restavracijami s celega sveta in bari, kjer so cene dokaj prilagojene študentskim žepom.

Ni se težko zaljubiti v mesto, ki praktično diha s študenti... No, vsaj jaz sem se:D

Bis bald!!!

Willkommen!

Čeprav Ela morda res ni v zajetni skupini internetnih odvisnežev, ki virtualni paralelni svet potiskajo pred "RL", ji pobeg v inozemstvo narekuje posvojitev nekaj novih življenjskih veščin in komunikacijskih prijemov za ohranjanje čiste zveze na destinaciji Heidelberg-Kranj.

Zaskrbljen prijateljski krog ji tako v roke potiska spletno pero v obliki lastnega bloga in nestrpno pričakuje, da ga pomoči v črnilo nemških doživetij, kulturnih šokov, popotovanj in vsakodnevnih prigod.

Prijatelji