Potepanje po zimski Rusiji

V lovu na vsaj malo snega to leto in v iskanju prave zime, sem se podala na sever, na obisk k Anji v Moskvo, 20-milijonsko mesto, ki me je čisto navdušilo. Po prvih popolnoma zmedenih dneh (nihče namreč ne govori angleško, vse je napisano v, meni takrat tuji, cirilici, pa neprijazni ljudje in ogrooooooooomne razdalje) sem se le uspešno aklimatizirala in z vsakim dnem začela vedno bolj uživati.

Z Anjo sva si pogledali must see znamenitosti kot so Rdeči trg, nekaj največjih hramov in se sprehodile skozi Arbat.















S pridom smo se basali s palačinkami za ruski praznik maslenico oz. pust.











Skupaj z Anjinimi sošolkami smo si pogledale hokejsko tekmo Riga/Moskva.










Glede na to, da sem stanovala pri Anji v študencu, smo postale kar pogoste obiskovalke bara:) Pri čemer sem se jaz predvsem trudila slediti pogovorom v ruščini in se zabavala z iskanjem podobnih besed.










Nesrečni suši, ki je btw. največji hit v Rusiji, je Anjo na žalost za slab teden priklenil na posteljo. Kar je posledično pomenilo, da sem si Moskvo ogledala predvsem sama. Potovanje skozi podzemni muzej (mišljene so veličastne metro postaje), pa ogled starih cerkva in samostanov, sprehod ob reki Moskvi, ogled slik ruskih slikarjev v najbolj znani moskovski galeriji, potepanje po ogromnih parkih (Moskva ne nosi zastonj oznake zeleno mesto) in barantanje na tržnici s spominki, je le peščica stvari, ki sem jih doživela.












S Klaro sva se potepali po Kremlju - pravem mestu v mestu. Z Nino, Sabino in Jerco pa smo si pogledali res noro razstavo najboljših fotografij Rusije.












Za podaljšan vikend sem se z nočnim vlakom odpravila še malo bolj na sever - do Sankt. Peterburga.












Nastjin prijatelj Jenya, ki ve, tako kot vsi ostali Rusi, prav vse o njihovi bogati zgodovini, pa glasbi in umetnosti, kraljevi družini in literaturi, se je prijazno ponudil za mojega osebnega vodiča. Posledično imam sedaj občutek, da vem več od Rusije kot pa od Slovenije:)

Peterburg je neprimerno bolj evropski (kar je tudi razlog, zakaj me ni tako zelo navdušiv) in precej manjši kot Moskva. Poln je mogočnih dvorcev in palač, pa grajskih parkov, razkošnih cerkva in pa seveda rečnih kanalov, ki mu zasluženo dajejo tudi ime - severne Benetke. Na trenutke sem se počutila kot da bi padla v razglednico.














Z Jenyo sva se odpravila na izlet do letne rezidence carjev in si pogledala prelep dvorec. Večere pa sva preživela na koncertih ali pa se sladkala v kakšni od številnih restavracij.











Vsekakor nore počitnice in res najlepša doživetja... Po vsem tem pa ostaja želja obiskati to deželo nasprotij še enkrat in sicer v toplejših mesecih.