Kako (a)politični s(m)o študentje?

Čeprav se tukajšni profesorji in javnost vztrajno pritožujejo, da je za mlade pripadnike naše generacije značilna izrazita apolitičnost in neangažiranost, se s tem kar težko strinjam. V tem letu sem namreč videla več protestov in demonstracij kot pa v 3 letih študija doma. Ali so torej nemški študentje tisti, ki so bolj aktivni, ali smo samo mi v Slovenji izjemno pasivni?
Začelo se je že takoj v začetku oktobra, ko je skupina študentskih aktivistov med slovesnim govorom rektorja in župana ob uvodnem pozdravu novih študentov protestirala proti ukinitvi
šolnin in izvedla res pravo
filmsko atrakcijo ter požela bučen aplavz.
Nekaj časa je bilo dokaj tiho, dokler se spomladi niso začele demonstracije za spremenitev ene najbolj nevarnih ulic v izključno kolesarsko cono. Predstavljajte si na stotine kolesarjev, ki se več ur vozijo po ulici, onemogočijo promet ostalim in dejasnko postanejo promet.
Potem je sledilo večdnevno in celo večkratno zavzetje seminarja za romanistiko z namenom vzpostaviti dialog z dekanom in izboljšati učne pogoje.


Pa kmalu po tem demonstracije ob govoru Angele Merkel na Uni Platzu. Izjemno zabavno;).


Največji dogodek pa so bile zagotovo vsenemške študentske demonstracije, ki naj bi prvotno potekale en teden, a se je vsa stvar malo zavlekla. Rektor je namreč na zahteve študentov za vzpostavitev dialoga rajši odšel na počitnice, kar se je rezultiralo v zasedbi rektorata in še nekaterih inštitutov. Vse skupaj se je končalo z obsežno policijsko akcijo in odstranitvijo (dobesedno odnašanjem) študentov iz stavbe.
Če gre verjeti študentom, se demonstracije nadaljujejo, dokler ne dosežejo vsaj nekaterih od postavljenih in zahtevanih tez.

Podpisovanje peticij, zborovanja in podobno so sedaj bolj ali manj del vsakdana.