Körperwelt

Od sredine januarja pa do danes je Heidelberg gostil razstavo Körperwelt, nemško različico svetovno znanega projekta Bodyworlds. Po obilici usklajevanja nam je le uspelo priti na ogled, in to celo na zadnji možni termin zadnjega dne:D

Fahrradtour

Po dveh tednih pouka, smo vsi že v utečenem študijskem ritmu: dopoldanska predavanja, kosilo v eni od menz, tečaji tujih jezikov, popoldanske kavice, če je čas in volja kakšen šport in seveda obvezne družabne aktivnosti, ki jih ni malo (ponedeljkov film v fakultetni kavarni, torkovi erasmus žuri v enem od lokalov, na novo odkriti četrtkovi žuri v študentskem domu, pa razne zabave, rojstni dnevi in koncerti...). Vikendi so tako posledično ob lepem vremenu rezervirani za lovljenje sončnih žarkov na Neckarwiese in pa za raziskovanje (za enkrat še) bližnje okolice s kolesi.

Za prvi izlet sem jo krenila v hrib, na Königstuhl, in ostala precej brez sape, vendar bila na koncu poplačana s čudovitim razgledom na Heidelberg in okolico. Ker pa je seveda lažje kolesariti bolj po ravnem (in predvsem zato, ker ima Stine kolo brez prestav), sva se prejšnjo nedeljo odpravili proti severu. Pot naju je vodila mimo številnih vinogradov in skozi majhne vasi, na koncu pa sva pristali v simpatičnem in s turisti preplavljenem mestu Weinheim.

To nedeljo sva sledili tekmovalcem polmaratona in se odpravili ob reki Neckar do mesta Neckargemünd in nazaj ter spotoma navijali za Sophie, ki je tudi tekla nekje v gruči.

Končno kuhinja

Če pol leta preživiš v 11m2 veliki sobi, ki ni samo spalnica in prostor za učenje, pač pa se občasno po sili razmer spremeni tudi v kuhinjo, je selitev v pravo stanovanje še toliko lepša. Najlepše pri tem pa je, da lahko električno ploščo pospraviš pod posteljo in se začneš smukati po pravi kuhinji. Najprej smo s peko pice premierno preizkusili pečico, ki je za velikonočni piknik prestala tudi peko bučkinega kruha in kasneje še peko Siljinega (z vrečke narejenega) brownie kolača. Nato pa smo ob mehiški večerji ugotavljali, kako zelo majhna je jedilna miza, če jo obložiš s preveč dobrotami.

Posledično se raznolikost mojega jedilnika počasi širi - beri ne jem več samo testenin - kar je bilo praktično tudi edino izvedljivo na le eni kuhalni plošči. Z izjemo ene omake, ki je bila res ogabna in je nažalost skupaj z njoki romala v koš, mi nove jedi do sedaj kar uspevajo. Se priporočam za kakšne dobre recepte;) Pa dober tek!

Velika noč malo drugače

Namesto tradicionalnega praznovanja z obilo pirhov, šunke in potice (sej ne, da bi se kaj pretirano navduševala nad katero koli od teh stvari), sem letos veliko noč preživela na pikniku ob Neckarju. Sonce, ležanje na travi, pisana druščina, igranje odbojke, probavanje različnih kuharskih specialitet, poslušanje kitare izpod Jeromovih prstov... več pa na spodnjih slikah:)

Dežela čokolade in piva

Ena izmed zame najboljših strani Erasmusa je prav zagotovo dejstvo, da v enem letu spoznaš oooooooogromno število ljudi z drugih držav in kontinentov. Poleg vpogleda v različne kulturne, vedenjske vzorce, zapletov z jezikovnimi problemi pa to pomeni tudi številne prijateljske vezi in seveda brezplačno prenočišče;)

Tako sva se z Brino prejšnji teden odpravili na obisk k Charlotte v Belgijo. Kljub Charlottini vztrajni antireklami za obisk Belgije kot turistične točke, me je Belgija povsem navdušila. Malo zaradi čudovitega sončnega vremena, predvsem pa zaradi hrane (pomfrija, vafljev, čokolade…) in piva, pa čudovite arhitekture s stopničastimi fasadami hiš in gotskimi cerkvami ter palačami, majhnih s kanali prepredenih mest, prijaznih domačinov in seveda super družbe.

zaradi določenih osebkov na nočnem avtobusu, sva preostanek jutra preživele kar takole na železniški postaji


Poziranje pred kraljevo rezidenco v Bruslju

Pred Evropskim parlamentom (ma, prov nisva mogli iz svoje "pravniške" kože)
... in še parlament od znotraj (PS: pripravite se na najbolj dolgočasnih45min monotonega predavanja z občutno preveč informacijami)

Stavba Evropske komisije, vstop vanjo pa na žalost ni mogoč.


Po super kitajski večerji pri Nataši in Fredu, sva si naslednji dan pogledali še središče Bruslja. To je Grand Place, ki ga na eni strani obdaja mogočna mestna hiša, na drugi pa kraljeva palača.
Največja turistična znamenitost: Manneken Pis!

Popoldne sva se z vlakom odpeljali do Leuvna (razdalje v Belgiji so primerljive našim v Sloveniji), študentskega mesta, na obisk k Charlotte.

Kar 30.000 študentov, ki predstavljajo približno 1/2 prebivalcev pomeni=PARTY;)!

Romantično mesto Brugge, upravičeno imenovano Severne Benetke. In čista "uživancija": sonce, kavica, pivo in čokolada:D

Gent, še eno študentsko mesto, kar potrjuje tudi ogromno številu ljudi, ki se nastavljajo soncu.

Pri Charlotte doma v Kortrijku ob pripravi kosila.

S Chalottino mlajšo sestro Louise v Ieper-ju, kjer sva čisto slučajno naleteli na Festival uličnega gledališča.



In še razlog, zakaj sploh v Ieper? Tu v bližini je namreč potekala ena najpomembnejših front 1. sv. vojne, kateri je posvečen tudi muzej in pa zgornji slavolok. Že skoraj 100 let se vsak večer ob 20.00 poklonijo žrtvam vojne.

Zadnji dan sva s Charlotte izkoristili še za ponovni ogled Bruslja.

Dva razloga, zakaj se bom definitivno večkrat vrnila v Belgijo: Charlotte in pivo;)

WG/študentski dom

Kot sem obljubila že doma, so tu končno slikice moje nove sobe oz. kar celega stanovanja. Za zamudo so krivi predvsem zapleti z internetom, ki ga sicer še vedno nimam (grrrrrrrrrrr:/), ampak delam na tem:D.

In zakaj WG/študentski dom? WG (Wohngemeinschaft) zato, ker živim v kletnem stanovanju, ki si ga delim še z dvema Nemkama. In študentski dom zato, ker se to stanovanje nahaja v študentskem domu. Skratka idealna mešanica vsega:)!

Takole izgleda naš hodnik...

in pa kuhinja

pa kopalnica

in končno moja soba

Na sončni strani Alp

Zaradi skoraj dvomesečnih počitnih praktično nisem mogla najti dovolj utemeljenega razloga, da ne bi čas (oz. vsaj malo le tega) porabila tudi za študij in tako končno zaključila 3. letnik. Poleg tega sem lahko vsaj malo nadoknadila s klepetom in novicami v Sloveniji:). Čeprav je na žalost kot vedno zmanjkalo časa za vse kavice in klepete…:/ Obljubim, da bom poleti vse nadoknadila.

Ker sva bili jaz in pa Brina tako ali tako doma in ker je Silje strašno navdušena nad vsem, kar je vzhodneje od Nemčije, je prišla na obisk v Slovenijo. Igranje turista v svoji državi je nadvse zabavno, predvsem pa sem ponovno ugotovila, kako zelo všeč mi je Slovenija. In zakaj? Enostavno: sprehod po Kranju (OK, mogoče Kranj res ni eno najlepših mest), ogled Škocijanskih jam in slovenskega morja, izlet na Dolenjsko in srečanje z Matijo pa kopanje v toplicah, sprobavanje slovenskega vina in kulinaričnih dobrot (tukaj je mišljena predvsem kuhinja moje mami in pa kruhki Pr’ Gorjancu:)), večerni potepi po ljubljanskih lokalih in pa ogled Ljubljane v bolj svetlih urah dneva skupaj s kulturnimi vložki (ogled razstave Mehika s prvatnim vodstvom;)) ter ogled Maribora. Le kdo se ne bi zaljubil v to majhno deželo?!

To da je Slovenija majhna in da leži v središču Evrope, je bila za naju s Silje velika prednost, saj sva lahko za en dan skočile še v vedno zanimive Benetke.