Smučanje malo drugače

Čeprav sem mislila, da bo letošnja smučarska sezona ena od najslabših, se je izkazalo, da je sploh še ni konec. In sicer sem uspela najti alternativo - smučanje na vodi. Tole so prvi poizkusi...
Na žalost je naša fotografinja obupala prej kot pa mi in ni uspela poslikati, kako smo suvereno (no ja) krožili po jezeru:).

V iskanju sreče

V maju poteka vsako leto tradicionalni simpozij, ki ga prireja Heidelberški klub za gospodarstvo in kulturo. Letošnji 21. simpozij po vrsti je nosil ime - Sreča za vse!. Nas je najprej pritegnila izredno zanimiva in aktualna tema, kot študente še posebej nizka vstopnina (10€ za tri dni + vse obroke hrane;)) in pa dejstvo, da imamo le eno leto časa, da doživimo vse, kar ponuja Heidelberg.

V treh izredno zgoščenih dneh, smo se podali na lovom za ˝srečo˝ in jo na koncu našli vsak nekje drugje. Predvsem pa smo se naučili, da moramo biti kdaj tudi nesrečni, da lahko zares dojamemo, kaj je to sreča. Mene je osebno najbolj navdušilo predavanje znanega nemškega zdravnika/kabaretista/avtorja Hirschhausna; dobro sem se nasmejala ob govoru ruskega pisatelja Wladimirja Kaminerja; se naučila veliko novih življenjskih modrosti ob poslušanju pogovora o diktaturi sreče z znanimi gosti s področja sociologije, psihoterapije, psihologije, psihiatrije; zadnji dan pa izvedela nekaj več o satiri v medijih.

Poučno in vedno znova uporabno!

Slovensko obarvan maj

Maj se je začel s slovenskim obiskom Anite, Jasne in Simone, ki so izkoristile super ugodne Ryanair cene in za slab teden prilete v Heidelberg. Po burni prvi noči smo si naslednji dan ogledale center mesta skupaj z univerzitetnimi stavbami, se čudile napisom v študentskem zaporu, preizkusile menzo (kar pomoje Anita še dolgo ne bo pozabila;)), se načudile prodajalcu v najstarejši prodajalni sladkarij in dan nepozabno zaključile s praznovanjem 1. maja na Thingstätte.

Čeprav bi drugi dan z lahkoto prespale, smo se klub temu odpravile pogledat čudovit vrt poletne rezidence heidelberških vladarjev v Schwetzingenu in se predvsem zabavale ob pogledu na snemanje najbolj kič poročnega (?) videa ever:D Od tam pa smo se zapeljale še do mesta Speyer, ki leži ob reki Ren, znanega predvsem po romantični katedrali in "najboljši" kavi vseh časov. Večer: letni vrt enega meni najbljubših klubov - Halle02, ob družbi Silje in njene prijateljice z Norveške, gretje ob ognju...

Za vikende lahko po Nemčiji z vlakom potuješ še posebej ugodno, tako da smo se odločile, da si pogledamo mesto Ulm, ki leži že na meji z Bavarsko. Mesto je (tako kot veliko drugih nemških mest) bilo po 2. sv. vojni totalno uničeno. Znano je predvsem kot rojstni kraj Alberta Einsteina, ponaša pa se z največjim zvonikom katedrale na svetu. Kako visok je in koliko stopnic vodi do vrha, smo tudi same dodobra izkusile:/. Malo smo pohitele, da smo na Neckarwiese še ujele praznovanje Mirinega rojstnega dne, potem pa se odpravile na Unterstraße preverit lokale;)

Nedelja se je po treh napornih dneh začela dokaj sproščujoče, in sicer z ležanjem na Neckarwiese v Ladenburgu. Nadaljevala na zanimivem rojstnem dnevu/pikniku, kjer smo si postregli kar sami:)?! Končala pa v mojem najljubšem lokalu Destille v družbi 4 Slovencev, ki so prišli prav tako na kratek obisk do Brine.

Zadnji dan smo se še zadnjič skupaj sprehodile čez center, si končno ogledale grad, se grele na enem od trgov, sprobale indijsko hrano in si še prekmalu pomahale z druge strani avtobusnega okna.

Če se je mesec že začel s slovenskim priokusom, se očitno tako tudi nadaljuje. Preko enega znanca sem namreč spoznala Simono, ki prav tako študira pravo, ima starše Slovence, sama pa je rojena in odraščala v Nemčiji. Včeraj sem po naključju preko cimre spoznala Tino, ki ima sicer le očeta Slovenca in bi se rada naučila slovenščine, tako da bova naredili tandem. Poleg tega je pri Urošu na obisku Eneja, tako da smo danes po dolgem času končno lahko odprli tarok karte in odigrali par iger, ker sicer nihče ne pozna te igre... Če štejem še nekaj napovedanih obiskov, bo maj res postal "slovenski" mesec;)